Vlada RS naj sprejme takojšnjo odločitev o projektu izgradnje drugega tira Koper - Divača in zagotovi pogoje razvoja transportno logistične panoge ter celotnega gospodarstva Republike Slovenije.
Kratek zgodovinski presek nam pokaže, da je vrednost projekta izgradnje drugega tira Koper – Divača pred 16 leti znašala ob upoštevanju določenih tveganj okoli 200 mio EUR. Dejstvo je, da takrat Slovenija še ni bila v okviru EU in so bili predpisani standardi gradnje železniške infrastrukture ohlapnejši in so omogočali cenejše variante. Dolgoletna omahovanja politike so z vsakim novim pristojnim ministrom poviševala ceno projekta, resnici na ljubo tudi zaradi uveljavljanja EU standardov, tako da je pod ministrom Janezom Božičem cena narasla na 1,4 milijarde EUR, vendar za dvotirno povezavo Koper – Divača, medtem ko danes poslušamo o ceni 1,4 milijarde EUR za dodatno enotirno povezavo.
Ob obnašanju in predstavljanih argumentih te Vlade, se državljanom Republike Slovenije upravičeno postavlja vprašanje ali Republika Slovenija potrebuje ali ne potrebuje drugega tira na poteku Koper – Divača, oziroma ali lahko Slovenija vzpostavi sistem financiranja tega projekta?
V cilju uspešnejše izvedbe projekta je takratni pristojni minister dr. Patrick Vlačič ustanovil državno podjetje DRI s ciljem izvedbe te železniške povezave, za katero je bila izdelana študija izvedljivosti v okviru strateške študije razvoja na takratnem V. vse evropskem koridorju in podpisana izjava o nameri med pristojnim italijanskim in slovenskim ministrom. Kljub posebej ustanovljenemu državnemu podjetju za ta projekt in neprestanih strateških odločitvah vlade in parlamenta o pomenu te povezave, je trenutni pristojni minister dr. Peter Gašperšič v svojem nastopnem govoru zanikal prednostni pomen drugega tira. Še več, ob državnem podjetju ustanovljenem za te potrebe je povabil strokovnjake OECD, oziroma v njegovem okviru mednarodnega transportnega foruma (ITF), v presojo potrebnosti tega projekta.
Dodatno pa Vlade RS načrtuje angažiranje strokovnjakov Evropske Investicijske Banke (EIB) pri pripravi tega zahtevnega projekta. Namera je povabiti strokovnjake EIB v ponovno presojo ustreznosti in izvedljivosti tega projekta, s ciljem da ne bi davkoplačevalci preplačali projekta zaradi eventualno neupravičenih stroškov. To se bo vprašalo banko, ki je med drugim sofinancirala tudi TEŠ 6, kljub vsem malverzacijam pri financiranju toliko preplačanega projekta. To dejstvo nakazuje, da Vlade RS ne verjame domači stroki in s tem ko vabi EIB v pripravo in pregled projekta izraža nemoč, da ne zna ali ne zmore poskrbeti za korektno pripravljen projekt z domačo stroko in nadzorom pred eventualnimi zlorabami.
Zakaj si Slovenija ne zasluži drugega tira Koper - Divača?
1.
Domača stroka in znanost ne reagirata in početju Vlade RS odločno ne oporekata. Postavlja se vprašanje: Ali je stroka oziroma znanje iz tega področja prestrašeno ali v preveliki odvisnosti od politike zaradi pogodbenega sodelovanja z državnimi organi? Odgovor se ponuja sam po sebi in sicer, da si drugega tira ne zaslužimo, zaradi prešibke stroke in preveč odvisnega znanja.
2.
Vlada RS se je zavezala spodbujati trajnostni razvoj, ki je družbeno sprejemljiv, okolju prijazen in ekonomsko vzdržen. Razvoj pa pomeni, da je ob posameznih pomembnejših projektih, kot je tudi drugi tir, potrebno upoštevati ob ekonomski vzdržnosti, tudi družbeno sprejemljivost in okolju prijaznost projekta v nekem celovitem okolju. Za analizo teh vplivov se uporabljajo multiplikativni učinki, ki upoštevajo tudi posledice in koristi v okolju, ki niso neposredno finančno merljivi. Glede na argumentacije te Vade sledimo pri tem projektu samo ekonomsko finančnim kriterijem, zato sprašujemo banko ali se nam projekt splača. Vemo pa, da imajo banke osnovni in izključni interes v obrestih na posojeno vrednost. To je drugi odgovor, zakaj si ne zaslužimo drugega tira.
3.
Ministrstvo za infrastrukturo, bi v okviru zagotavljanja trajnostnega razvoja, moralo slediti že omenjenim trem načelom trajnostnega razvoja, pri vzpostavljanju prometnega sistema v Sloveniji. Že pri vključevanju našega prometnega sistema v prometni sistem EU ugotovimo, da imamo za te namene večinoma zgrajen avtocestni sistem na ključnih EU prometnih koridorjih. Medtem ko smo v železniškem sistemu med Koprom in Divačo in z sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko soočeni z enotirnimi povezavami. To pa so ključnih koridorjih prometnega sistema EU, ki je primerjalno z ostalimi državami v izjemno slabem stanju. Vzpostavljena kakovostna železniška infrastruktura in manjkajoča dvotirnost bi povečala atraktivnost železniškega tovornega in potniškega prometa na ključnih EU prometnih koridorjih in s tem tudi večjo atraktivnost Luke Koper. V vseh teh letih tega potenciala nismo prepoznali, zato je to tretji odgovor, zakaj si ne zaslužimo drugega tira.
4.
Poleg retorično zastavljenega vprašanja: Zakaj si Slovenija ne zasluži drugega tira Koper - Divača?, se v zvezi z tem pojavljajo še ključna vprašanja, glede na vse zgoraj navedeno in ta so: Zakaj vse evropske države pospešeno financirajo posodobitev in gradnjo svoje železniške infrastrukture in železniškega sistema? Zakaj zahtevajo na svoji železniški infrastrukturi določen nivo kakovosti prevoznih storitev? Zakaj pristojni ministri katere od držav EU ali širše ne sprašujejo tuje strokovnjake (OECD, EIB) o potrebnosti gradnje njihove infrastrukture? Odgovori na vsa postavljena vprašanja nakazujejo odgovor, zakaj si ne zaslužimo drugega tira.
Pričakujemo, da bo Vlada RS, ki poudarja, da je projekt drugi tir Koper - Divača prioritetni projekt te vlade, prešla od obljub k konkretnim dejanjem in začela takoj z gradnjo drugega tira, če si ga zaslužimo?